Agnes Krown, modna blogerka

 

1.       Kako se je porodila zamisel in kakšni so bili začetki tvojega modnega bloga? Kdaj si opazila, da imaš kar veliko spremljevalcev?

Vedno sem si želela ustvarjati. Začelo se je z norimi pričeskami za v vrtec - od tistih palmic - do raznoraznih smešnih kreacij. Nato me je vse bolj zanimala moda; preko socialnih omrežij sem zasledila tudi modne blogerje, ki so se mi zdeli svet zase. Takrat še nisem imela pojma niti o fotografiranju niti kakšne objave sploh mislim objavljati. Čisto tako, kot se odločim, kaj bom jedla za kosilo, sem se odločila ustvarit blog pod imenom Nez in fashion wonderland, ki sem ga letos junija preimenovala v Agnes Krown blog. Ker sem imela nekaj izkušenj in poznanstev zaradi manekenstva, s katerim sem se tudi ukvarjala, sem si bolj predstavljala kako sploh poteka fotografiranje. Objavljala sem enkrat do dvakrat na mesec, vendar sem počasi zgubljala zanimanje. Izgovori so se nabirali, kreativnost pa manjšala, dokler nisem spoznala mojega sedanjega fotografa, Roberta Ribica, slika tudi pri Cosmu in Elle. On mi je pomagal slikati več objav in me opogumil, da sem začela blogati redno. Od maja do sedaj objavljam na dva ali tri dni, dobila sem velik zalet, sploh ker sem prišla do spoznanja, da blog ni le mesto za objavljanje slik temveč tudi za pisanje inteligentne in zanimive vsebine. Letos sem jih dobila kar nekaj, največji preskok je bil, ko so mi začele pisati firme in mi ponujati sponzorstvo izdelkov na podlagi števila sledilcev.

2.       Imaš namen svoje konjičke križati z ambicijami tudi v kasnejšem življenju – kakšno službo si boš ustvarila ali poiskala?

Seveda, nedvomno. Sedaj si še ne predstavljam točno, kaj bo moje delo, mislim pa, da bom povezovala kreativne ljudi in tržišča. Nekaj v povezavi z modo, biznisom in estetiko na splošno. Rada bi v posel vnesla tudi kaj znanja in zanimanja za psihologijo, saj se mi zdi, da to ljudje potrebujejo.

3.       V tem vesolju je tvoj največji vzornik, se pravi oseba, ki bi jo želela nadkriliti, kdo?

Ni ene osebe. Imam nekaj vzornikov na posameznih področjih, npr. Anja Rubik zaradi svežega pristopa do golote in umetnosti, moja mama Alenka zaradi visoke čustvene inteligence in recimo še Joseph Harwood, zaradi sposobnosti ličenja, karizmatičnosti. Oba, Anja in Joseph v svoje delo v modnem svetu 'prikrito' vnašata tudi svoj pogled na svet, vzgajata ljudi, jih izobražujeta, ko še sami ne vedo za to.

4.       Kako vidiš svoje oboževalce? Ti je enostavno kul, da jih imaš ali do njih čutiš neko odgovornost, včasih celo pritisk njihovega mnenja? Ali imaš občutek, da jih spodbujaš ali pa preko njih meriš svoj uspeh, namreč, kakovost volilne baze je seveda tudi odraz avtorja samega.

Mislim, da ima vsak človek oboževalce in tiste, ki te ne marajo. Od tega, kako prepoznaven si, pa je odvisno število teh. Ne pravim jim oboževalci temveč podporniki. Žal je število ogledov še vedno veliko merilo in pomemben dejavnik za sodelovanja z različnimi podjetji, zato je pomembno. Ne napihujem si tako ega, vse komentarje in ostalo prejemam kot feedback - od njih vzamem to kot gesto deljenja pozitive, česar pa nikoli ni preveč, celo primanjkuje jo. Pritiska nikakor ne čutim, objavljam izključno kar je všeč meni, pogosto je kaj, o čemer želim, da ljudje razmišljajo. Uspešnost merim po tem, kako zadovoljna sem s svojim napredkom.

5.       Videti si kakih deset let starejša, kot si v resnici. In zdaj si v edinem življenjskem obdobju, ko je to kompliment. Kako sama dojemaš svojo navidezno zrelost? Ti laska, da te ljudje vidijo kot bolj odraslo, kot si v resnici? Daje to tvojim projektom večjo težo?

To je stvar predstavitve. S pravim makeupom sem lahko videti starejša, bolj moško, bolj ženstveno, vse kar želim. Brez ličil pa sem videti kot navadna najstnica.

6.       Svet mode ni svet lepote brez globine, ni lepotno tekmovanje. Ulay je rekel 'Estetika brez etike je kozmetika'. Kako ti pojmuješ te tri težke izraze, nekatere skorajda očitke, in kako to izjavo kot celoto?

Absolutno se strinjam. Mislim, da lepota nima namena višanja ega in zadovoljevanja le lastnih potreb, ampak je le orodje, ki močno pripomore k višjim ciljem, globljim vrednotam.

7.       Imaš seznam oblikovalcev ali fotografov ali urednikov, s katerimi bi rada nekoč sodelovala?

Nimam ravno seznama, bi pa rada sodelovala z Anjo Rubik, Josephom Harwoodom, Andrejo Pejic, Saro Burton za Alexandra McQueena, Petrom Movrinom, Nikkie de Jager, Anothonyjem Vaccarelom in Inez Vinoodh… Z Anjo Rubik bi želela sodelovat pri reviji 25 magazine, saj me navdihuje umetnost zlita z visoko modo in malo erotičnosti. Tudi njen cilj je osvoboditi ljudi neumnih moralnih zavor zaradi sramu pred lastnim telesom. Alexander McQueen je moj najljubši oblikovalec; prepriča me z nešteto detajli, vedno je pred časom. Blizu mi je tudi njegovo razmišljanje (pošljem sliko quota). Joseph Harwood je Youtube makeup guru, umetnik ličenja in androgeni model. Zaslovel je zaradi videov ličenja sebe, moškega, v žensko. Navdušil me je s svojo preprostostjo in iskrenega govorjenja o androgenosti. Andreja Pejić je transseksualna manekenka, znana kot prva androgena uspešna manekenka. Petra Movrina spoštujem, ker je zelo prizemljen in skromen, a svetovno uspešen slovenski oblikovalec. Sodeloval je tudi z Lady Gaga in Pippo Middleton. Inez in Anyhony pa sta stalni del ekipe Anje Rubik, fotografinja in oblikovalec, oba delujeta podobno kot Anja.

8.       Kakšen je tvoj nasvet dekletom, ki jim je svet mode očarljiv, a se same ne čutijo dovolj lepe, dovolj spretne ali nimajo dovolj velike podpore družine, da bi se v resnici podale v modo? Kaj tebi pomeni svet mode?

Meni moda in vse povezano s tem, tudi ličenje, pomeni svobodo. Sama želim biti umetnik, ki ustvarja na telo, platno. Vse kar želim početi, ima višje cilje kot le estetika, želim počasi odpirati oči in glavo ozkoglednim. Moj nasvet je, naj ne sledijo toku družbe, ampak notranjemu toku intuicije. Ob pravem času na pravem kraju. Branje kvalitetnih knjig, gledanje kvalitetnih Youtube video, filmov je gotovo del razvoja. Želim pokazati ljudem, da je vsak srečnejši, če verjame vase, sledi sebi, se ne sramuje svojega telesa. (Prav to mi je, na primer, všeč pri Anji Rubik in projektih, ki jih promovira, njena revija 25 pa sploh.) Rada bi, da izginejo tabu teme, kot so golota, britje ali ne britje pri ženskah, spolna usmerjenost, spol na splošno (Mislim, da se preveč ocenjuje na podlagi videza, ne pa počutja.) in podobno. Vsak mislim, da bi moral prebrat Življenje je tvoje od Louise Hay.

9.       Kdo je torej po tvoje najpomembnejši pri promociji nekega projekta?

Mislim, da je ključ v energiji, s katero je vse skupaj narejeno. Morda se ne vidi kaj, ampak človek tudi skozi sliko začuti. Zelo pomemben je fotograf, saj ulovi tisti trenutek, kot ga on želi. Najbolj pa je pomembno, kako se določeno sliko poveze z idejo, na kakšen način se jo predstavi. Rada sodelujem s fotografi, ki naredijo stopnico naprej. Morda nekaj totalno odštekanega, nepričakovanega. Da vse poteka v kreativnem vzdušju, da se model sprosti in pokaže pravega sebe. Če je to grd pogled, pa naj bo grd pogled. Med slikanji za blog najbolj uživam, ker sem šefica in kreativni direktor sama. Lahko ustvarim kar želim, od želenega kadra, ličil, poze, mimike na obrazu. Nisem le lutka za predstavitev oblek, prodajam cel videz, od ličil, oblek, stila, do same ideje.

10.   Zakaj sivi lasje? In od kod ime Agnes Krown?

Po dolgem opogumljanju sem se odločila za barvanje, ker sem čutila da moram to narediti. Siva je neka popolna mešanica med črno in belo, mojima najljubšima 'barvama'. Estetsko gledan sodi k večini makeupov in oblačil, saj je nevtralna. Želela sem tudi nekaj posebnega, saj se z naravno rjavo nisem počutila jaz. Sem vesela, da sem se tako odločila. Bom kar kopirala iz rubrike About z mojega bloga: Moje rojstno ime Neža je v izvirni grščini Agnes. Pomeni 'čista' in 'sveta'. To interpretiram v smislu iskrenosti do sebe, da sem pristna. Krown pa je iz angleščine, iz besede 'crown', krona. Ta simbol mi pomeni veliko, saj je kot pozitivna afirmacija, ki me vedno spremlja. Pravijo, da naj vedno nosiš svojo nevidno krono. Zase mora bit vsak kralj, konec koncev si si sam edina oseba, na katero se lahko zaneseš brezpogojno. Znana psihoterapevtka Louise Hay, ki piše knjige o samozdravljenju, je svetovala, da si v življenje 'podtakneš' čim več močnih in spodbudnih besed, saj je avtosugestija močno orodje pri osrečevanju samega sebe.

11.   Kako se srečuješ s stereotipom, da v modi ni veliko ravno pametnih ljudi?

Jaz sem ravno v tem poslu spoznala najbolj intelektualne ljudi, s povprečno nižjo izobrazbo kot so kvazi intelektualci ... Recimo mojega prijatelja in frizerja Nathana Snaygerja,  Evno Ano Kazič, mojo prvo fotografinjo Tejo Jereb in ostale. Res mi je všeč, da od skupnega kreativnega dela profitiraš veliko več kot le 'fashion skills'. Drugače pa se mi zdi moda tudi preveč poenostavljena s strani ljudi, ker večina ne razume in spoštuje genialcev za vsemi dizajni, genialnih podjetnikov in ostalih v tem. Recimo, ne pomislijo da kupovanje ponarejenih Celine torbic pomeni hudo nespoštovanje vseh zgoraj naštetih, nespoštovanja uspešnih ljudi, ki so z lastnim trudom, idejami, delom prišli tako visoko. In da to pomeni mehko hrbtenico, če po eni strani zagovarjajo, kako grozno je, da se v nekaterih državah da kupiti ponarejeno potrdilo izpita za fax, sami pa kupujejo ponarejene modne kose.